Turistično društvo Miklavž
Rimske gomile
Gomilno grobišče iz rimske dobe v Miklavžu je najvzhodnejše od šestih na ravnici južnega obrežja Drave, nekoliko manj številnejše od večine drugih (Ruše – 30 gomil, Bezena-Bistrica – 34, Limbuš in Pekre po 14, Dogoše – 5), a po dosedanjih najdbah iz grobov prav gotovo najpomembnejše. Graški profesor Franz Ferk je na začetku 20. stoletja tukaj zabeležil še 16 gomil, do danes so se v kraju ohranile tri v zavetju gozda, kjer niso bile izpostavljene izravnalnim posegom.
Cerkev Sv. Miklavža
Cerkev sv. Miklavža se prvič omenja v pisnih virih v letu 1382. Vetrinjski menihi so namreč 24. marca tega leta prosili gospode Ptujske, da jim zaščitijo njihove podložnike pri Miklavžu na Dravskem polju (Sand Nicla in dem Tra(o)feld). S tem zapisom je cerkev ena najstarejših na območju Dravskega polja sploh.
Cerkev je zidana v romanskem slogu, nastajala pa je postopoma. Današnjo podobo z zvonikom poznogotske gradnje iz začetka 16. stoletja je dobila v drugi polovici 17. stoletja. Iz tega časa (1662) je bil tudi prvi bronasti zvon, ki ga je vlilo podjetje Rostauscher iz Gradca. Na zvonu so bile podobe sv. Miklavža, sv. Jurija, Žalostne matere božje in Kristusovega telesa. Drugi in tretji zvon sta se oglasila v letih 1745 in 1778, v času, ko so cerkev obnavljali. Cerkev sestavljajo prizmatičen zvonik, pravokotna ladja ter enako širok in visok, 3/8 sklenjen prezbiterij s pritlično zakristijo ob svoji južni strani.
Miklavški dvorec
Miklavški dvorec je nadstropna 6x3 osna stavba z velikim balkonom na štirih kamnitih slopih sredi glavne fasade. Portal je širok, polkrožno sklenjen in opremljen s klasicističnimi vratnicami. Dvorec s srednjeveško lokacijsko tradicijo je v sedanji stavbi iz prve četrtine 19. stoletja, po videzu pa je neorenesančen s konca 19. stoletja.
Miklavški ribniki
Miklavški potok izvira nedaleč od mostu čez dovodni kanal za HE Zlatoličje, teče skozi močvirno pokrajino in povezuje tri ribnike. Prvi je poraščen s trstiko, tudi v drugem je veliko različnega rastja, tretji in največji pa je bogat z ribami.
Cerkvica Marije – kraljice miru v Dobrovcah
Ob cesti iz Miklavža proti Marjeti na Dravskem polju leži naselje Dobrovce, ki se omenja že leta 1227, s sedanjim imenom pa leta 1441. V Dobrovcah stoji ob cesti proti Skokam cerkvica Marije - Kraljice miru. Gre za obnovljeno stavbo, sestavljeno iz kvadratastega zvonika, pravokotne ladje z zakristijo na severni strani in triosminskega oltarnega prostora. Zgrajena je bila med leti 1924 in 1934. Triločno odprto zvonico nosijo štirje slopi, ki po obliki spominjajo na barok, v zvonovi etaži pa visita bronasta zvonova iz leta 1924 in leta 1939. V cerkvi, ki jo pokriva trapezast strop, izstopa oltar, katerega neorenesančni nastavek iz opuščene grajske kapele na Hompošu hrani glavno dragocenost cerkve, baročni kip Marije - Kraljice miru z otrokom, ki se blagoslavljajoč sklanja k vernikom. Kvalitetni leseni kip iz 1. polovice 18. stoletja po tradiciji izvira iz župne cerkve v Slivnici, od koder je bil leta 1840 prenesen v staro vaško kapelo, prednico sedanje.
Marijina kapelica v Dobrovcah
Kapelica zaprtega tipa na nasprotni strani ceste, ki hrani sodoben Marijin kip akademskega kiparja Marjana Dreva, je povprečna predstavnica tovrstnih kapel iz 2. polovice 19. stoletja.
Marijina kapelica in slopasto znamenje v Skokah
V sosednjih Skokah stoji večja, s stolpičem opremljena neoromanska Marijina kapelica iz konca 19. stoletja in veliko slopasto znamenje pretežno kamnite gradnje, sestavljeno iz kvadratastega slopa z vdolbinasto opremljenimi stranicami in malce širšega nastavka s štirimi segmentno sklenjenimi nišami, ki ga spredaj in zgoraj spremljata bogato profilirana zidca, zaključuje pa piramidasta opečna streha. Znamenje, ki je dober predstavnik posebnega dravskopoljskega tipa iz 2. polovice 17. stoletja.
Dvorec Dravski dvor
Najmanjši kraj v občini Miklavž, Dravski Dvor, je dobil ime po dvorcu oziroma pristavi Drauhof, ki je spadala pod gospoščino Rače. Pristava je na današnji lokaciji obstajala vsaj od druge polovice 18. stoletja, ko je bila upodobljena v Jožefinskem vojaškem zemljevidu
(Maierhof, glej spodaj). Pristava je pozneje dobila posebne lastnike. Na posestvu so se med drugim ukvarjali s konjerejo za potrebe avstro-ogrske vojske. Okrog leta 1922 so z agrarno reformo veleposestvo razprodali, nekaj zemlje pa razdelili med kočarje iz Skok, Dobrovc in Marjete. Dvorec je leta 1934 pogorel in bil zapuščen, dokler ga ni kupil Gustav Strašek iz Maribora in v njem uredil lončarsko delavnico. Danes so vidni samo še zidovi dvorca.
Oglejte si tudi seznam prireditev v občini Miklavž.